Pogovarjala sva se tudi zasebno. Kofi je bil enako prisrčen, duhovit in dobrohoten kot v vseh najinih osebnih pogovorih v petindvajsetih letih, kar sva se poznala in sodelovala. Podaril sem mu fotografijo skulpture, ki jo je moja soproga Barbara naredila letos na podlagi znanega Ažbetovega portreta Afričanke. Kofi se je je zelo razveselil. Njegova soproga Nane Annan je slikarka in z Barbaro sta se večkrat pogovarjali o likovni umetnosti. Zato so tudi moji pogovori s Kofijem pogosto posegli tudi na področje umetnosti. Tako so se stkale tesne vezi. Kofi Annan je praznoval svojo sedemdesetletnico pri nas, v Sloveniji.

Sicer pa je bilo tudi najino zadnje srečanje konec junija letos posvečeno predvsem dejavnosti OZN. Združeni narodi niso le vsota diplomatskih konferenc, akcij Varnostnega sveta in mirovnih operacij. So predvsem skupnost predanih ljudi. Kofi Annan je imel to redko sposobnost, da je pridobival prijatelje in podporo povsod po svetu. Prijateljev je imel na tisoče, ljudi, ki so podpirali njegovo prizadevanje, pa na milijone – kot je dejal princ Zeid, Visoki komisar OZN za človekove pravice.

Kofi Annan je postal generalni sekretar OZN ob pravem času – leta 1997, ko je postalo nujno in mogoče popraviti nekatere stare napake in odpreti nova obzorja. Reformiral je sistem mirovnih operacij, ki si dotlej še ni opomogel od hudih napak in tragičnih neuspehov v Bosni in Hercegovini in v Ruandi. Sprožil je aktivnost milenijskih razvojnih ciljev. Oboje je prineslo znatna izboljšanja v dejavnosti OZN. Tudi iniciativa za preprečevanje genocida – »odgovornost zaščititi« je dala nekaj dobrih rezultatov v letih 2005 do 2011 – v Keniji, v Gvineji in drugod. Z veliko vnemo je organiziral svetovno kampanjo proti HIV/AIDS, tuberkulozi in malariji – in dosegel velik uspeh. Življenja milijonov ljudi so bila tako ohranjena.

Uspeh pa je v svetovnih merilih redka dobrina in je največkrat odvisna od okoliščin, nad katerimi ima generalni sekretar le malo vpliva. OZN je organizacija visokih pričakovanj in globokih razočaranj. Njene dejavnosti so podobne nihalu med tema dvema poloma. Tudi generalni sekretar OZN je del tega nihanja, ki je od vsega še najbolj odvisno od velikih sil. Te včasih poslušajo nasvete generalnega sekretarja, pogosto pa jih ignorirajo. Slednje se je Kofiju Annanu zgodilo večkrat, najbolj tragično v času vojne v Iraku leta 2003. Kot privrženec tihe, preventivne diplomacije, je izkoristil njen potencial do zadnjih atomov, da bi preprečil vojno. Neuspešno. Mnogi sodelavci smo od njega pričakovali odločnejše javno nasprotovanje. Bili smo razočarani. Toda že leto in pol kasneje je svet lahko videl, kako negotov je lahko položaj generalnega sekretarja OZN. Septembra 2004, potem ko so bile posledice vojne v Iraku očitne vsem, je Kofi Annan javno opisal vojno v Iraku kot kršitev mednarodnega prava. In ta njegova javna ocena je sprožila silovito negativno kampanjo, ki ga je stala ne le energije in manevrskega prostora za diplomatsko delo, ampak tudi politične podpore in osebnega zdravja.

V bolj normalnih okvirih delovanja OZN si je Kofi Annan prizadeval za reforme. Te so naposled odvisne od konsenza vseh držav članic OZN, kar nikoli ni lahko. Pogosto gre tudi za izbiro trenutka. Spominjam se najinih pogostih pogovorov o reformi sistema OZN na področju človekovih pravic. V letu 2003 sem mu tudi napisal poseben predlog, ki je predvideval ustanovitev Sveta za človekove pravice. Dve leti kasneje, v pravem in kratkotrajnem obdobju pripravljenosti držav članic, je Kofi Annan ta predlog vključil v svoje poročilo o reformah in v naslednjih mesecih z njim tudi uspel. Svet za človekove pravice je bil ustanovljen spomladi 2006. Vendar danes, dvanajst let kasneje, vidimo, kako krhke so mednarodne institucije in kako se je podpora človekovim pravicam v svetovni politiki izgubila. Tudi najboljši dosežki niso večni.

Velika večina ljudi se bo Kofija Annana spominjala z naklonjenostjo, predvsem pa s spoštovanjem. Nihče ni brez napak in Kofi sam bi nasprotoval idealiziranju njegovega dela. Spoštovanje in priznanje, da si je iskreno in kompetentno prizadeval za pravične cilje in boljši svet, pa mu danes izkazujemo vsi.