V avgustu in septembru smo se na prošnjo Zveze Anita Ogulin & ZPM odzvali na stiske več družin, večinoma enostarševskih, z mladoletnimi otroki, ki so se znašle v težkih socialnih razmerah.
Njihove zgodbe so različne, skupno pa jim je, da starši kljub velikemu trudu svojim otrokom težko zagotovijo stvari, ki jih imamo mnogi za samoumevne.
Družinam smo zato pomagali pri nakupu pohištva in nujnih gospodinjskih aparatov, nekaterim zagotovili sredstva za oblačila in šolske potrebščine, nekaterim pa omogočili krajše počitnice.
Zelo pomembno se nam zdi, da otroci zaradi socialne stiske svojih družin ne bi bili povsem prikrajšani za dostojne pogoje za življenje, šolanje in brezskrbne trenutke otroštva.
Prepričani smo, da smo pomoč usmerili tja, kjer je bila najbolj potrebna in družinam vsaj nekoliko olajšali vsakdan.
Včasih pomoč pomeni novo posteljo, vzmetnico, nov gospodinjski aparat, šolsko torbo ali nekaj dni oddiha. Za družino, ki se vsak dan spopada s pomanjkanjem, pa pomeni predvsem eno skrb manj in občutek, da v težkih trenutkih ni sama.